Kulinarična doživetja

Kulinarični vodnik po predbožičnem Dunaju

Kot majhen otrok se vsako leto veselim lučk in okrašenih smrekic, zagotovo pa ne mrzle zime. Letos so se zadeve odvile tako, da sva lahko izkoristila službo in užitek in se za štiri dni odpravila na Dunaj, kjer sva čez dan delala, zvečer in za vikend pa uživala na ulicah tega ogromnega mesta. Nekaj stojnic je na Dunaju že odprtih, nekaj jih odprejo še v prihajajočih tednih. 
Ker nisva bivala v hotelu, sva si lahko poljubno izbirala lokale, kjer bova jedla zajtrk in kje večerjala. Zame je to odličen način, saj lahko tako poskusim več stvari. Prestolnica Avstrije ponuja pester izbor kulinarike, od stojnic in hrane na ulici, do zajtrkovalnic, ki jih je malo morje in restavracij za vsak žep ali pa za tiste z malo debelejšo denarnico. Vonj po kuhančku, punču, sladic na vsakem vogalu … mmm!
Ker sva bivala v 7. bezirku, sem tokrat pripravila mini vodnik, kaj je vredno poskusiti, če si na tem koncu. Seveda je še ogromno lokalov in gostiln, ki jih nisva obiskala ne na prvem obisku, ne drugem, niti tokratnem .. a te lahko zagotovo priporočam še naprej.

Veganski ‘fast food’ lokal Swing the Kitchen na Schottenfeldgasse ulici me je navdušil že z interierjem, saj se v takšne lokale zaljubim na prvi pogled. Lokal, ki ga priporoča tudi Tripadvisor, navdušuje ne samo z industrijskim izgledom, ampak tudi s hrano. Lahki veganski burger z zelenjavo, krompirček in mešana solatka so zapolnili moj prazen želodec.

Ulrich, restavracija na Sankt-Ulrichs-Platz ulici v 7. bezirku me še ni razočarala. Dvakrat sem tu že jedla brunch in obakrat sem domov odšla sita in zadovoljna. Tokrat me je navdušila granola z jogurtom in svežim sadjem, ponujajo pa še jajčka na 1001 način, sendviče, …

Tipična dunajska kavarna Cafe Landtmann, ki ponuja lep razgled na mestno hišo (Rathaus) je ‘zbirališče’ ljudi, ki obiskujejo teater preko ceste. Že ob vstopu v kavarno dobiš občutek prefinjenosti in uglajenosti ter prijaznosti natakarjev. Midva sva se odločila, da poiščeva najboljši šmorn na Dunaju in marsikdo ga je priporočal ravno tu. No, jaz pa lahko povem to, da je najboljši na trgu Marije Terezije in sicer v času božičnih stojnic. Kljub temu sva uživala še v odlični družbi pomarančnega punča.

Lokal Wirr na Burggasse ulici nudi zelo dobre zajtrke vse do četrte ure popoldne; bagels so zelo popularne žemljice z luknjo v sredini, so pa bolj sladkastega okusa. Jajčka, smutiji, sendviči in burgerji so njihova ponudba. Zanimivo mi je bilo, ker sva oba z Matejem naročila črni čaj in ga dobila v ogromni skodelici brez ročaja, veliki kot tisti zraven smutija z banano in chia semeni. 🙂  ​
Lokal Burggasse24 je prav zanimiv; verjetno bi marsikdo šel mimo njega, saj se nahaja v butični trgovini z oblačili. Če dobro pogledaš čez izložbo, v ozadju vidiš mize, stole in zofe vseh oblik, barve in velikosti. Jaz sem ga obiskala, ker sem se dobila na kavi z Moniko, ki ji je potrebno slediti na Instagramu. Obožujem njen stil! Prav tako pa mi je všeč stil lokala zaradi unikatnosti. V opzoorilo pa samo to, da je plačilo možno samo z gotovino. 🙂 Si je vredno te stvari pogledati vnaprej.  ​
Srčno sem si želela, da bi v času najinega obiska obiskala tudi Flatschers na Kaiserstrasse, kjer imajo preverjeno že večkrat; odlično hrano. Da ne govorim o tatarskem bifteku, ki ga tokrat sicer nisem jedla, sem ga pa že imela priložnost poskusiti nekaj let nazaj. Steaki so odlični, sočni .. tako kot morajo bit. 😉 Tokrat smo se odločili za večerjo, kot se po dolgih urah v pisarni spodobi – burger s krompirčkom in v družbi piva. Priporočam! 🙂 
Ljubitelji sušija pozor – Ebi 7 na Mariahilfer strasse bo navdušil! Kosilo je priporočal Matej, ki je v Ebiju že bil. Zanimiv mi je bil princip naročanja hrane, saj dobiš na mizo tablico in si naročaš all you can eat za 20 evrov na osebo. Ko oddaš naročilo, lahko naslednje naročilo zopet oddaš čez 5 minut. Dve jedi, ki ju naročiš, lahko ostaneta; če ti ostane več jedi, plačaš dodatno še to. Tako, da je potrebno naročati premišljeno in po zmožnostih, koliko misliš, da boš lahko pojedel. Porcije pa sicer niso velike, da ne bi moral poskusiti več jedi iz menija. Mi smo prakticirali več različnih, da smo si jih lahko delili. Načeloma je potrebno urediti rezervacijo, saj je nora gužva, a mi smo poskusili srečo in dobili prosto mizo in uživali v odličnem kosilu. 
Vedno je potrebno nekaj poskusiti na okrašenih in vabljajoče stojnicah, da nas pogreje pred mrazom. Midva sva imela misijo najti ‘kurtoškalač‘ ali chimney cake po angleško. Prvič sva ga jedla v Budimpešti in od takrat ga vedno skušava najti na teh božičnih stojnicah. Matej si je zadal najti pečen krompir v alufoliji s kislo smetano, ker ga je pred časom tu že jedel in nama ga je uspelo najti na stojnicah na Stiftgasse. Ob skodelici vročega kuhanega vina je bila večerja popolna. 
Ta najin 7. bezirk je ponujal toliko restavracij in lokalov, da sva se res težko odločala, kje bova jedla. Kakšne težave sva imela, ane? 🙂 Zadnje jutro pred odhodom domov je deževalo in ker sva bila brez dežnika, je bilo potrebno najti nekaj zelo blizu stanovanja. Hotela sva v čisto drug lokal z zajtrki, a na koncu pristala v The Brickmakers in izkazalo se je za odlično odločitev. Zopet znani bagel, ki sem si ga privoščila s svežim sirom in zelišči ter dimljenim lososom, ki ga obožujem.   

Pustite odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja